V zadnjih štirih letih sem kot prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost vodil preobrazbo raziskovalnega sistema Univerze v Mariboru.
Stabilizirali smo temelje. Z vstopom v sistem stabilnega financiranja smo univerzi z več kot 1.300 raziskovalci, 111 raziskovalnimi skupinami in 51 raziskovalnimi programi zagotovili avtonomijo pri upravljanju raziskovanja. Vzpostavili smo celovit pravni in organizacijski okvir, pripravili prvo zunanjo evalvacijo s strani ARIS in gradimo sistem samoevalvacije. Gre za odgovornost do javnih sredstev in do raziskovalne skupnosti.
Okrepili smo odličnost. Citiranost naših raziskovalcev in tudi število znanstvenih del neprekinjeno raste. Opredelili smo prioritetna interdisciplinarna področja: umetna inteligenca v biomedicini, materiali in tehnologije, dediščinska znanost in podnebne spremembe, ki združujejo programske skupine čez meje tradicionalnih disciplin. Uvedli smo sistem inovativnih spodbud v obliki programskih in kreativnih jeder, ki raziskovalcem omogočajo razvoj novih področij in pripravo strateških projektov. Povečali smo mednarodno prisotnost. Število okvirnih projektov EU je od 32 naraslo na 44, število mednarodnih razvojnih projektov od 178 na 220, prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta so se podvojile.
Investirali smo v infrastrukturo prihodnosti. Uspešno smo zaključili prvo nadgradnjo raziskovalne infrastrukture, ki jo z novim projektom RIUM 2 sedaj nadaljujemo. Pridobili smo sofinanciranje za vzpostavitev žarkovno linijo SAXS na sinhrotronu Elettra, prve investicije v okviru mehanizma STEP in vstopili v evropski projekt superračunalnika naslednje generacije, kjer smo partnerji v SLAIF - slovenski tovarni umetne inteligence.
Odprli smo univerzo in utrdili prenos znanja. Sprejeli smo politiko odprte znanosti, vzpostavili mrežo ambasadorjev in podatkovnih skrbnikov ter pristopili k ključnim mednarodnim pobudam, od Barcelonske deklaracije do koalicije CoARA. Vzpostavili smo Komisijo za inovacijsko dejavnost Senata in mehanizme podpore raziskovalcem pri prepoznavanju inovacijskega potenciala njihovih rezultatov, zaščiti intelektualne lastnine in ustanavljanju odcepljenih podjetij. S Festivalom znanosti in umetnosti FestUM pa smo ustvarili prostor, kjer se akademska skupnost in javnost kritično soočata z izzivi časa.
Vseskozi v raziskovalno delo vključujemo študente. Nudimo jim celovito strokovno podporo v obliki facilitatorstva, mentoriranja in delavnic ter karierno svetovanje in pomoč. Prav tako smo vzpostavili mehanizme ustanavljanja zagonskih podjetij, ki študentom omogočajo, da svoje inovativne ideje razvijejo v podjetniške projekte. Naše delo je usmerjeno v to, da študentom ne le omogočimo dostop do znanja, temveč jih tudi opremimo z veščinami in podporo, ki jih potrebujejo za uspeh v hitro spreminjajočem se svetu.
In za vsem tem stoji strokovno delo, ki ga ne smem prezreti. V tem mandatu smo izvedli več kot 12 raziskovalnih zajtrkov in dialogov z akademsko skupnostjo, organizirali desetine ciljno usmerjenih delavnic za podporo prijavam ter razvili celostni podporni sistem za prijavitelje na ključne razpise, od MSCA do ERC, vključno z vsebinskim pregledom prijav po evalvacijskih merilih. Utrdili smo kadrovsko strategijo v skladu z Evropsko listino za raziskovalce in pridobili pozitivno zunanjo evalvacijo za ohranitev evropskega znaka odličnosti HRS4R.
Univerza v Mariboru danes ni le druga največja univerza v državi. Je univerza, ki raste, se mednarodno uveljavlja in prevzema odgovornost za svoje okolje.